Po prijetnih izkušnjah s počitnicami v bližnjih muslimanskih državah kot sta Egipt in Turčija, je prišla na vrsto še Tunizija. In veste kaj? Tunizija me ne vidi več!
Saj nič ne rečem, ljudje so prijazni, a nekoliko manj odprti kot v Turčiji. Medtem, ko sem tam spoznala nekaj novih prijateljev, s katerimi sem še vedno v stikih, so tu ljudje nekoliko bolj zadržani. Pravzaprav je to težko razumeti, glede na to, da je Tunizija ena tistih držav, ki od turizma verjetno kar lepo živi. Prav tako me je ob prihodu v državo presenetilo veliko število policistov na ulicah. Saj vem, da so tam zaradi varnosti, a dejansko postane hitro nadležno, če stoji policist dobesedno na vsakem križišču. Je Tunizija res tako nevarna, da je to potrebno? Mislim, da ne – vsaj glede na to, da v času mojega letovanja tam turisti nismo imeli nobene neprijetne izkušnje. In potem je tu še nekaj, česar si večina Evropejcev ne more predstavljati – dopust brez piva! Nisem ravno velik ljubitelj piva, a na dopustu pod vročim soncem ta včasih prav prija. Da moraš zanj prečesati celo mesto, pa je seveda nenavadno. No, s prijateljico sva nazadnje pol ure hoje od hotela vendarle našli nemško gostilno, kjer so pivo celo imeli, a seveda je bila tudi cena pomanjkanju primerna …
Tako. Tunizija je za marsikoga res sanjska počitniška destinacija – a zase vem, da grem naslednjič raje kam drugam.