Prejšnji teden sva si s fantom ogledovala posteljne vzmetnice oz. jogi. Odločila sva se, da si bova vzela čas in obiskala prav vsa prodajna mesta v našem okolišu. Ker še nisva točno vedela, kaj želiva, sva se zadeve lotila tako, da sva si posteljne vzmetnice oz. jogi v vsaki trgovini najprej ogledala. Nato sva poiskala prodajalca, ki nama je bil pripravljen pomagati s svojimi strokovnimi nasveti. Do tega nakupa so se mi vse posteljne vzmetnice oz. jogi zdele bolj kot ne enake. Nisem se pretirano ukvarjala ne s trdoto ležišča, ne s tem kdo je proizvajalec in ne s peno ali vzmetmi. Težava je namreč nastala vsakič, ko so naju učeni prodajalci zasuli z goro vprašanj. Edino vprašanje na katero sva znala odgovoriti je bilo: “Kakšne dimenzije posteljne vzmetnice oz. jogi pa mora biti?” Sledil je enoglasen krik: “200 krat 140!” Vsaj nekaj… Na vprašanja kot so: “Ali iščete posteljne vzmetnice oz. jogi iz pene, lateksa ali naj bi bil vzmeten?” Hmmm, sledila je tišina in le pomenljiv pogled naju s fantom. Pravzaprav sva pripravljena na vse izmed naštetega, naju pa zanima primerjava vseh vrst ležišč, ki so na tržišču na voljo. Šele tisti trenutek sva ugotovila, da bi morda bilo naslednjič vseeno bolje, če bi si posteljne vzmetnice oz. jogi že prej ogledala na spletu in se pozanimala o vseh lastnostih – prednostih in slabostih – in šele nato obiskala bližnje prodajalne. Domov sva namreč prišla brez vsega, s polnimi rokami zloženk in greva po najino novo ležišče, po prespani noči na starem kavču.