Nepremičnine in energetska učinkovitost imajo veliko skupnega. Evropska komisija je konec leta 2006 predstavila Zeleno knjigo o energetski učinkovitosti, v kateri je načrtovala, da naj bi EU do leta 2020 znižala porabo energije za 20 %, svoj račun za energijo pa bi tako zmanjšala za 60 milijard evrov letno. Zato po tem letu v skoraj vseh članica Evropske unije izvajali seminarje o tehnikah financiranja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) v malih in srednjih podjetjih (MSP) pa tudi pri gradnji nepremičnine. Prišli so do spoznanja da je energetska učinkovitost vse bolj zanimiva tudi za mala in srednja podjetja, ki svojo priložnost vidijo pri investicijah v nepremičnine. Ocenili so, da s vlaganja v energetsko učinkovitost lahko povrnejo že v dveh letih oziroma da se stroški za energijo znižajo na okoli 15 odstotkov na leto. Banke so se odločile, da bodo v ta namen kreditirale do 80 odstotkov vrednosti investicije v nepremičnine, ročnost odplačevanja pa je določena glede na donosnost projekta, vendar največ do 15 let. Za najem posojila so investitorji lahko zastavili zemljišča, deleže ali nepremičnine, izpolnjevati pa so morali seveda pogoje o kredibilnosti. Zavarovanje posojil z zemljiščem, deležem ali nepremičnino je bilo najbolj enostavno.
Bankam so se pridružili pri tem tudi različni skladi, ki vlagajo v nepremičnine. V Sloveniji so sredstva za tovrstne namene bila na voljo tudi na Eko skladu. Za pravne osebe je bilo skupno na voljo predvidoma tri milijarde tolarjev sredstev, dobra polovica od tega je bila namenjena za povečanje izrabe obnovljivih virov ter uvedbe učinkovite rabe energije. pri tem so podpirali naložbe, ki so zadevale predvsem nepremičninski trg, kjer so gradili nove stavbe oziroma obnavljali stare. Zato so po sredstvih iz sklada večinoma segali lastniki nepremičnine. Preberite tudi članek o tem kako do nepremičnine in spoznajte kako e gospodarska kriza vplivala na poslovanje z nepremičninami.